petek, 23. avgust 2013

Množična grobišča v Kraških breznih (Tekst in slike: Marko Štrovs)


 
Poleg brezen na območju Ušivih jam na Kočevskem (Pod Krenom, Pod Macesnovo Gorico, ob cesti pod Krenom) so pripadniki slovenske OZNE in KNOJ prikrivali množice žrtev komunizma tudi v nekaterih drugih breznih.
 

Kaserova jama

Največ žrtev leži v Kaserovi jami, približno 1,5 km od vasi Obrov, 100 metrov desno pod cesto Obrov – Golac.  Po pripovedovanju domačinov (logar, župnik), so v maju 1945 domačini v to jamo s konjskimi vpregami navozili veliko število trupel  padlih vojakov oziroma pobitih ujetnikov, ki so ležala po celem področju med hrvaško mejo in Premom. Tam se je 8. maja 1945 na častno besedo predal nemški 97. korpus, ki so mu JA zagotovili, da bodo vojake pustili v njihove domovine. Verjetno je bilo veliko število ujetnikov in civilistov pobitih tudi pri sami jami. Med njimi je bilo največ Hrvatov iz Plave divizije (92. div)  in civilnih beguncev, ki so se s Hrvaške umikali proti Italiji in so bili zajeti na  območju Ilir. Bistrice.  Vseh žrtev je več kot 1.000.  Stanje v jami je hotelo ugotoviti nemško združenje za vojaške grobove, a jim je to prepovedala slov. policija (Jamnik).

Grobišče je označeno s smetiščem
 

 Grobišče sem pred leti označil s tablico

 
 

SOCERBSKA JAMA ZA VRHOM

 

Domneve, da je jama grobišče,  so bile jamarjem znane že v zapisnikih iz l. 1955 (Jamarska zveza Slovenije, Kataster jam, Socerbska jama za Vrhom, št. A1005, Andrej Mihevc, Predhodno poročilo o obisku Socerbske jame za Vrhom, 12.6.1991).


Verjetno je to tisto brezno, v  katerem  so pripadniki OZNA in KNOJ med 1. majem in 12. junijem 1945, ko so se umaknile iz Trsta, pobili zelo veliko število oseb iz Trsta in okolice, ki so jih aretirali, nato pa se je za njimi izgubila vsaka sled. To je potrjeno tudi s prizadevanji za prikritje tega zločina. Leta 1975 je vodstvo Luke Koper(direktorji: Danilo Petrinja, od 5.8.1959 do 13.4.1970, Egon Prinčič, od 14.4.1970 do 27.2.1975, Branko Magajna, od 28.2.1975 do 26.4.1977), dal zmetati v brezno več tovornjakov pokvarjenih salam, ki so se spremenile v gosto blato, ki je tako prežeto s konservansi, da še zdaj prekriva okostja žrtev. V času slovenske osamosvojitve je občina Koper organizirala preiskavo tega brezna. Poročilo o izkopavanju posmrtnih ostankov v občini Koper omenja nad salamjim blatom eno kost, verjetno stegnenico (Arhiv Mestne občine Koper, Povzetek poročila o zbiranju podatkov o človeških posmrtnih ostankih v kraških votlinah socerbsko-podgorskega krasa, ned.).  Velika količina organskega blata onemogoča natančnejše raziskave jamskega dna.


Osrednji del vhodne dvorane pokrivajo različni odpadki (5 avtomobilskih školjk, motor s prikolico, hladilnika, gospodinjski odpadki, živalski ostanki). Količina odpadkov je večja od »običajno« onesnaženih jam v okolici vasi na Krasu. Dno jame prekriva gosto tekoče blato, ki ga premikajoča voda spira v nižje dele jame.


Lokacija

Lat:45o35'21,92'' (45,589424o), Lon:13o53'10,32'' (13,886201o)

Dostop

Iz ljubljanske smeri se peljemo po avtocesti skozi predor Kastelec in takoj za njim zavijemo na desno proti Socerbu. V Socerbu se držimo desno in peljemo naprej po cesti, ki je najprej asfaltirana,  potem pa makadamska, n vrh planote. Tam peljemo naravnost preko izkrčene planjave, pod daljnovodom in naprej po ozki cesti skozi gozd. Ko pridemo do prvega križišča, kjer na drevesih vidimo napis OF, ali križ, parkiramo in gremo levo po stezi približno 300 m.  Tam je grobišče, označeno s tablo »prepovedan prehod« in oznakami »OF« na borovcih.
 

SLIKE

Dostop do grobišča je že skoraj pet let prepovedan, ker je takrat vlada odločila, da je treba iz njega odnesti smeti in odpadke, ki so bili nametani na trupla. To je le izgovor za odganjanje svojcev tam pobitih žrtev.
 
 
 
 
Komunisti so okolico grobišča oskrunili z napisi po drevju. Napisi so že dokaj stari, vendar jih policija niti MDDSZ kot uradni skrbniki grobišča nista odstranila.  Dostopi do grobišča in grobišče samo ni označeno in urejeno. Daje videz skrajne zanemarjenosti.

PODPIS  STORILCEV (NJIHOVIH SLEDILCEV) OB MORIŠČU
 
 

                                                                                                     

Do »Socerbskega brezna pod vrhom« so knojevci pod vodstvom OZNE s kamioni pripeljali  aretirance iz obalnih mest in iz Trsta, predvsem lastnike hiš in drugega premoženja, ki so se ga polakomnili novi oblastniki. Pred breznom so se morali sleči, potem so jim z žico zvezali roki za hrbtom in jih odgnali do roba brezna. Tam je morala vsaka žrtev poklekniti, rabelj pa jo je s pištolo ustrelil v tilnik in z nogo pahnil v brezno.

V tem breznu je verjetno več tisoč žrtev komunizma.

Ker brezno leži na ravnem in je dostopno s težkimi stroji, bi bez večjih težav in stroškov lahko iz brezna odstranili industrijske in druge odpadke, ki so jih banditi nametali na trupla. Potem pa bi lahko iz brezna dvignili tudi posmrtne ostanke pobitih in jih prekopali na dostojno urejeno pokopališče ali kostnico. Tega brezna banditi niso zaminirali ,zato  so okostja gotovo dobro ohranjena in bi bilo mogoče opraviti identifikacijo z analizo DNK.



 

 
GOLOBIVNICA

Do brezna Golobivnica  pridemo po cesti  iz Divače, če  na prvem križišču v vasi Lokev zavijemo ostro na levo in peljemo do konca vasi, mimo gostilne na desni in konjskih staj na levi. Tam parkiramo in gremo po makadamski poti desno  navzgor približno 100 metrov. Grobišče je desno od poti in je zelo očitno označeno z ograjo iz zarjavelih betonskih mrež in z napisom, da je tam prepovedano odlaganje odpadkov.

 Po različnih virih je v breznu Golobivnica več skupin žrtev.  Že med vojno so partizani v brezno vrgli nekaj domačinov. Ob koncu vojne so po trditvah Jožeta Pirjevca v brezno zmetali okrog 250 trupel nemških vojakov, ki so padli med bitko za Opčine oziroma Trst.  Po partizanskih virih so po vojni tam pobili okrog 100 zajetih nemških vojakov iz polka Heine.  Po pričanjih so k breznu v maju in začetku junija 1945 vodili dolge kolone civilistov iz Trsta in jih tam pobijali, dokler brezno ni bilo do vrha  polno trupel.

O številu žrtev ni podatka, priče pa pravijo, da je bilo brezno, ki je bilo po predvojnih meritvah globoko več kot 120 metrov, do vrha polno trupel. Zdaj je globoko le še 27 metrov, saj so banditi na posmrtne ostanke pobitih žrtev, ki so se zaradi naravnih procesov posedli, nametali na stotine kubičnih metrov crkovine in klavniških odpadkov iz bližnje pršutarne

  

SLIKE:

Grobišče je ograjeno z zanikrno ograjo iz betonskega železja in označeno kot smetišče.

 
 

 




Brezno je obdano z dvojno ograjo in zaraščeno z grmovjem in je komaj vidno.
 
 


1 komentar: