Uničenje množičnega grobišča žrtev komunizma pri Mostecu

Vlada ima v obravnavi Predlog DPN za HE Mokrice, ki ga je pripravil minister Omerzel. Verjetno bo to obravnavano na prvi naslednji seji vlade.

S tem bo dana zelena luč za izgradnjo akumulacijskega jezera na Savi, ki bo med drugim zalilo tudi polja med Mostecem in Mihalovcem, kjer je prikrito množično grobišče do 10.000 žrtev komunizma, ki so jih enote KNOJ pobile leta 1945, nekaj tudi v letu 1946.

Na to grobišče bi pripravljavce DPN moralo obvestiti MDDSZ, ki je med drugim zadolženo tudi za varstvo in urejanje prikritih grobišč, vendar tega očitno ni storilo. Sam sem MIP z dopisom, ki ga prilagam, obvestil o tem grobišču oktobra 2012 med javno razpravo o tem DPN, vendar nisem dobil nobenega odziva. Iz sedanjega besedila predloga DPN  je očitno, da pripravljavci  mojih pripomb niso upoštevali.

Očitno bi Vlada RS v sedanji sestavi, ki zagovarja predvsem interese kontinuitete s prejšnjim komunističnim režimom, rada z izgradnjo verige elektrarn na Spodnji Savi zalila in dokončno uničila  prikrita grobišča žrtev komunizma, pobitih po 9. maju 1945.

Tem načrtu se je treba upreti. Ker je med žrtvami v množičnem grobišču pri Mostecu veliko število vojakov nemške in hrvaške vojske, ki so bili maja 1945 zajeti na območju med Brežicami in Zidanim mostom in tam pobiti, bom o načrtovanem uničenju njihovih grobov obvestil ambasadi ZR Nemčije in Hrvaške.

Priloga: Dopis, ki sem ga poslal MIP oktobra 2012

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Langusova 10, 1000 LJUBLJANA
 

Datum: 18. 10. 2012

 

Marko Štrovs, naslov

 

 

ZADEVA: DPN HE Mokrice – opozorilo na prikrita množična grobišča

  

Spoštovani

Z začudenjem sem ugotovil, da v DPN HE Mokrice, ki ste ga poslali v javno obravnavo, niste nikjer omenili, da s tem projektom posegate v območje prikritih vojnih grobišč, ki so po zakonu o vojnih grobiščih zaščitena pred vsemi posegi. Na vplivnem območju te HE je več prikritih grobišča, v katerih še vedno ležijo žrtve komunističnih pokolov leta 1945.

Podpisani Marko Štrovs sem jeseni leta 2010, ko sem bil v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na mestu vodje Službe za vojna grobišča, vodil terenske preiskave lokacij na področju med reko Savo, na jugu, in cesto Mostec – Dobova, na severu, ter med med čistilno napravo na zahodu in cesto od Dobove do prehoda preko poplavnega nasipa, na vzhodu. Po katastru gre za območje parcel s številkami: 516/1, 336/1, 337/2, 338/1, 336/2, 337/1, 334/2, 334/1, 333, 332, 323/1, 341/1, 324, 323/2, 322/1, 322/2, 196/1, 521, 195/2, 194, 193, 527/2, 163, 164, 177, 176, 165, 162, 160, 161/1, 161/2, 166/1 k.o. Mostec, k.u. Brežice, ki skupaj obsegajo približno 10 ha.

Preko tega območja so Nemci pozimi in spomladi 1945 izkopali več kot 4 metre širok in skoraj tri metre globok protitankovski jarek, ki je segal od Save do železnice in menda še naprej proti severu. Enote KNOJ oziroma JLA so od 12. maja 1945, ko so se jim predale oborožene sile Nemčije in Hrvaške na območju med Zidanim mostom, Rako in hrvaško mejo, v tem prostornem jarku pobijale množice zajetih jetnikov in civilnih beguncev.

Za grobišče na poljih pri Mostecu vedo domačini že vse od poletja 1945, ko so se kot begunci vrnili na prazne domačije, s katerih so maja 1945 zbežali Kočevarji. Največji poboji so se zgodili še pred njihovo vrnitvijo na domove in so o njih sklepali le po smradu, ki se je širil preko polja in po rdeči sokrvici, ki je vrela iz zemlje na morišču.

Domačini pa govorijo, da so knojevci še vse do 15. oktobra 1945 vozili po železnici transporte ljudi (zlasti civiliste iz Zagreba), in to ponoči do Dobove, od tam pa so jih gnali peš do protitankovskega jarka in potem po grabnu do mesta, kjer so jih pobili. Na zaslišanjih v okviru tim. Pučnikove komisije v Državnem zboru je Franc Ugovšek, ki je bil po vojni voznik tovornjaka pri Knoju, povedal da je neke noči v začetku junija 1945 v koloni 9 ali 10 tovornjakov peljal tudi transport ujetnikov – domobrancev s Teharij v Mostec. Šofer je točno opisal pot iz Teharij do Brežic in dalje do morišča pri Mostecu, kjer naj bi tisto noč pobili 800 do 1000 ljudi. Pri izkopu umetne struge potoka Gabrnica ob levobrežnem savskem protipoplavnem nasipu, ki ga je gradilo podjetje za vodno gospodarstvo iz Novega mesta, je leta 1986 prišlo do odkritja okostij najmanj 12 oseb, ki so bila nato pokopana v nasip.

S terensko preiskavo, ki je trajala od 26. oktobra do 5. novembra 2010 je bilo najdeno množično grobišče na parcelah štev. 165, K.O. Mostec, ki je v naravi njiva, na parceli 757, ki je v naravi območje umetne struge potoka Gabrnica in protipoplavnega nasipa, in na njivi na savski strani nasipa s parcelnimi številkami 161/1 in 166/1.

Okostja žrtev so bila najdena v delu nekdanjega tankovskega jarka, ki meri 186,3 metre v dolžino, 3,5 do 4 metre v širino in so na dnu tega jarka naložena drugo preko drugega tudi več kot meter in pol na debelo. Glede na standarde, ki veljajo za sondiranja, ni bilo možno natančno ugotoviti števila žrtev, vsekakor pa jih je več kot 3. 000. Po nepreverjenih govoricah, ki so razširjene na območju Mosteca in Dobove, je bilo na tej lokaciji v letu 1945 pobitih in prikritih do 10.000 žrtev.

Pri sondiranju ni bilo možno ugotoviti niti individualne niti skupinske identitete  žrtev.  potrjeno je bilo samo dejstvo, da so bile  pobite v stanju, ko se niso mogle braniti, saj so imele roke zvezane na hrbtu s telefonsko žico. Razen kosov telefonske žice, zobnih protez, očal, in  nekaj ostankov čevljev, v grobišču razen okostij ni bilo drugih materialnih ostankov, po katerih bi lahko sklepali na narodnost ali status žrtev.

Takoj po zaključku sondiranja je bilo področje odkritega grobišča urejeno v obliki nakazane gomile, ki označuje celotno površino grobišča. meje grobišča so označene tudi s standardnimi kovinskimi tablicami za označevanje vojnih grobišč.

Zdaj je območje grobišča najlaže najti po visokem plevelu in trnju, ki se ostro odraža od obdelanih površin v okolici.

 Glede na navedeno vam predlagam, da opustite gradnjo hidroelektrarne Mokrice na način, s katerim bi uničili ali ogrozili odkrivanje in varstvo množičnih grobišč žrtve komunizma, ali pa še pred začetkom gradnje poskrbite za dostojen prekop vseh žrtev, ki so v tem prikritem grobišču.

Po normalnih običajih civiliziranih držav in tudi po določbah mednarodnega vojnega prava bi morali to lokacijo, kjer so komunistični rablji prikrili žrtve svojih pobojev, pazljivo preiskati, po možnostih ugotoviti njihovo identifikacijo in jih potem prekopati na dostojno vojno grobišče. Če bo ta prekop nujno opraviti zato, ker bo to območje uničeno zaradi gradnje hidroelektrarne, bo stroške prekopa nosil investitor.

Tudi v novi vladi kaže, da ni pravega interesa za odkrivanje in varstvo množičnih grobišč žrtev komunizma, saj zgleda, da ni nihče iz resorja, ki je pristojno za grobišča,  opozoril pripravljavce DPN, da bi z novo hidroelektrarno poplavili vojno pokopališče več tisoč žrtev komunistične diktature. Če vas ni obvestil nihče drug, vas zato obveščam kar jaz osebno, kot državljan.

Prejšnji minister Svetlik me je prav zaradi odkrivanja tega grobišča v začetku leta 2011 vrgel iz službe  in prekinil vse nadaljnje preiskave tega grobišča. Ta odpoved je bila sicer nezakonita in sem dobil odškodnino, vendar mi lahko mi verjamete, da se tudi zaradi tega zelo zanimam za usodo in varstvo tega grobišča. Če ne bo šlo drugače, bom o predvidenem uničenju obvestil domačo in tujo javnost pa tudi nemško in hrvaško ambasado, saj je v tem grobišču več tisoč nemških in hrvaških vojakov, ki so bili pobiti potem, ko so se predali JLA.

 

Marko Štrovs

V grobišču pri Mostecu, na drugi strani Save pri Čateških Toplicah, je vsaj trikrat več žrtev komunizma kot v Hudi jami.

  


Na množičnem grobu žretv komunizma raste visok plevel.