petek, 7. september 2012




ZA PRAVIČNEJŠI POKOJNINSKI SISTEM

  

Predlog Družinske pobude za nagrajevanje starševstva pri določanju obveznosti in pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je načeloma sprejemljiv, saj izključno starši s svojo skrbjo za otroke vzgajajo nove zavarovance, ki bodo tudi v bodoče poganjali kolo medgeneracijske solidarnosti kot osnove prvega stebra obveznega socialnega zavarovanja.

Zato je primerno staršem dajati nadomestila predvsem v prvem stebru, torej v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki danes prevladuje.

Drugi steber pokojninskega zavarovanja je samo ena od oblik dolgoročnega varčevanja, ki je načeloma neodvisno od menjavanja generacij. Razumljivo je, da imajo starši z več otroki tolikšne tekoče potrebe za vzdrževanje in vzgojo otrok, da jim nič ne ostane za dolgoročno varčevanje in bi se lahko vključevali v drugi steber pokojninskega zavarovanja samo, če bi  jim kdo drug, na primer država, plačeval  mesečne prispevke za to zavarovanje.

Ob tem pa menim, da bi bilo bolj koristno  proračunska sredstva za nagrajevanje starševstva usmerjati tako, da bodo staršem pomagala takrat, ko najbolj potrebujejo denar za svoje otroke, torej takrat, ko so otroci še odvisni od njih, starši pa še ne mislijo na pokojnino. Ko se bodo starši upokojili in bi lahko začeli uživati rento iz drugega stebra, bodo imeli bistveno nižje stroške, saj bodo takrat otroci že odrasli  in bodo zato starši lahko svoje prejemke porabili zase.

 

1.    Znižanje prispevkov zavarovanca

 
S tega vidika bi bilo primerno staršem mladoletnih otrok  zmanjšati prispevke in davke, ki se odtegujejo iz bruto plače, da bi jim ostala večja neto plača. 

Sorazmerno s številom mladoletnih oziroma šolajočih se otrok bi torej morali znižati prispevke zavarovanca, ne pa prispevke delodajalca, ki ne vplivajo na njegovo neto plačo.

Če pri določanju tega znižanja ostanemo v okviru sredstev, ki jih Družinska pobuda navaja v svojem predlogu dodatnega zavarovanja, bi morali enemu od staršev prispevno stopnjo prispevka zavarovanca, ki zdaj znaša 15,5%, znižati za vsakega mladoletnega otroka za 0,5 odstotne točke. Pri povprečni bruto plači bi to znašalo  8 € mesečno za starša z enim otrokom, za starše z več otroki pa bi znižanje prispevkov, oziroma povišanje neto plače znašalo sorazmerno več. Potem bi se starši lahko sami odločili, ali bodo ta prihranek porabili sproti za kritje stroškov za otroke, ali pa bi jih sami  plačali za svoje dodatno pokojninsko zavarovanje. 

 

2.    Ohranitev bonusov za starševstvo

Staršem je v pokojninskem sistemu nujno  nadomestiti izgubo, ki bi jo lahko utrpeli zato, ker so določeno obdobje ostali zunaj zavarovanja zaradi varstva in vzgoje otrok. Zato se moramo vsi, ki zagovarjamo starševstvo, upreti poskusom, da bi v novem pokojninskem zakonu, ki se pripravlja, spet oživeli predlogi za ukinitev ali zmanjšanje zapisani v predlogu zakona, ki je propadel na lanskem referendumu. Ker je minister Vizjak obdržal v službi vse uradnike, ki so pripravili lani zavrnjen zakon, bodo ti uradniki skušali vsiliti te ideje tudi v novi predlog zakona.  To je treba ostro in pravočasno preprečiti.

Gre za naslednje bonuse za starševstvo:

 Materam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, se ukinja pravica do štetja zavarovalne dobe do dopolnitve prvega leta otrokove starosti.

Mamicam se ukinja možnost zelo ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let starosti.

Po veljavnem zakonu se materi, ki je po rojstvu otroka bila brez zavarovanja, omogoča dokup do dveh let pokojninske dobe s prispevkom, ki se odmeri od minimalne plače, ne glede na dejansko plačo zavarovanke v času, ko dokupuje to dobo.

Po veljavnem zakonu se zavarovanki ali zavarovancu zniža starostna meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu pa do 58 let.

     Po novem se zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev za po 8 mesecev za vsakega otroka, vendar največ do 58 let starosti.

     Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok.

 
3.    Boj za ohranitev oziroma za povrnitev ugodnosti za starše

V finančni krizi, ki je zajela državo, moramo budno paziti, da ne bi uradništvo, ki pripravlja varčevalne ukrepe, v predloge zakonov in drugih predpisov zapisalo znižanj že pridobljenih pravic otrok in staršev na področju družinskih dodatkov, otroških dodatkov, dohodninskih olajšav za otroke, ugodnosti za šolarje in študente in na drugih področjih, kjer se je doslej razvil sistem državni pomoči za starše in otroke.  Iz izkušenj ob varčevalnem zakonu je jasno, da uvidevnost na teh področjih ni primerna, saj jo pretežno komunistično uradništvo, ki je bilo nastavljeno v prejšnjih obdobjih, hitro zlorabi in pretirano poseže v te pravice.



Marko Štrovs

Ni komentarjev:

Objavite komentar