Odkritje grobišča v Hudi jami je bilo še isti dan obširno prikazano na televiziji. Jože Jagrič je kot vrhunski kamerman in fotograf pripravil odlično predstavitev. Tudi drugi mediji so jo povzeli in potem so se podobe komunističnega zločina širile doma in po celem svetu kot požar.
Slika: Bela trupla v rudniškem rovu so prišla v svetovno antalogijo zločinov
Foto: Štrovs
Takoj po najdbi trupel v rovu so nastopili policaji in vsem, tudi tistim, ki smo bili zadolženi za odkrivanje, urejanje in varstvo grobišč, prepovedali dostop. Preko ceste in po grmovju okoli vhoda v Rov Sv. Barbare so potegnili policijski trak in postavili stražo. Potem so jamo za dober teden, do 12. marca 2009, okupirali kriminalisti in forenziki ter opravili svoje preiskave. Verjetno niso našli nobenega doklaza, ki bi pomagal prepoznati žrtve in obsoditi njihove morilce, oziroma vsaj niso nič takega pokazali.
Grobišče si je ogledal pristojni preiskovalni sodnik iz Okrožnega sodišča v Celju ter ugotovil, da
gre za prizorišče poboja vojnih ujetnikov z vsemi znaki vojnega hudodelstva, ki
ne zastara. Prevzel je preiskavo tega kaznivega dejanja. V času preiskave je bilo celotno območje Rova Sv. Barbare pod njegovim nadzorom. Prevzel je tudi naročanje, izvedbo in plačilo vseh rudarskih in drugih strokovnih del.
Po odredbi preiskovalnega sodnika je RTH kot usposobljen izvajalec
rudarskih del uredil in zavaroval dostop do kraja, kjer so bili najdeni
človeški posmrtni ostanki, zagotovil zračenje ter električno napeljavo za
razsvetljavo in za delo instrumentov ter priprav.
13. 3. 2009 je prevzela preiskavo trupel ekipa izvedencev sodno
medicinske stroke. Vsako truplo so skrbno dvignili z gomile v rovu, potem so ga rudarji odpeljali v provizoričen laboratorij pred vhodom v rov, kjer je bil tudi vir tekoče vode. Tam so posmrtne ostanke umili in ugotovili spol, starost, posebne značilnosti in vzrok
smrti vsake žrtve.
Slika: Laboratorij sodnih medicincev pred vhodom v rov
Foto: Štrovs
Na tleh rova pred jaški je bilo odkritih 432 trupel. Pri sodno medicinski preiskavi je bilo ugotovljeno, da so žrtve moškega spola. Na začetku gomile so bili večinoma starejši od 40, 50 let, zadaj pa so bili mlajši.
Morilci so žrtve pobijali s pištolami, upornike pa so pobili s topim orodjem, verjetno z rudarskimi kladivi. Jetniki so se morali sleči že pred vhodom v rov, pustili so jim le čevlje, ker po razdrapanem rudniškem rovu bosi ne bi prišli do morišča. V nekoliko razširjenem rovu pred jaškom so se žrtve morale sezuti, potem pa so jim posamič gnali do morišča, kjer je morala vsaka poklekniti ob kupu že pobitih sotrpinov in skloniti glavo. Ker so trupla v rovu ležala v več plasteh, je očitno, da so rablji večino žrtev prisilili, da so zlezle na kup trupel in tam počakale na strel. Več jetnikov ni ubogalo morilcev, zato so jih pretepali s kladivi ali drugim orodjem in jih tako najmanj 20 pobili do smrti. Številne žrtve imajo več strelnih ran, kar kaže, da sta pobijala po dva rablja, ki sta se postavila za vsako žrtev in jo ustrelila v tilnik.
Do 15. aprila 2009 so sodni medicinci pregledali vseh 432 človeških trupel, ki so bila najdena v horizontalnem rovu. Potem so jih spravili v plastične gajbice; če so bila trupla mumificirana, pa so jih zavili v plastično folijo. Rudarji so jih potem odnesli nazaj v jamo in jih zlagali na železne police v nekdanji strojnici jamskega dvigala.
Morilci so žrtve pobijali s pištolami, upornike pa so pobili s topim orodjem, verjetno z rudarskimi kladivi. Jetniki so se morali sleči že pred vhodom v rov, pustili so jim le čevlje, ker po razdrapanem rudniškem rovu bosi ne bi prišli do morišča. V nekoliko razširjenem rovu pred jaškom so se žrtve morale sezuti, potem pa so jim posamič gnali do morišča, kjer je morala vsaka poklekniti ob kupu že pobitih sotrpinov in skloniti glavo. Ker so trupla v rovu ležala v več plasteh, je očitno, da so rablji večino žrtev prisilili, da so zlezle na kup trupel in tam počakale na strel. Več jetnikov ni ubogalo morilcev, zato so jih pretepali s kladivi ali drugim orodjem in jih tako najmanj 20 pobili do smrti. Številne žrtve imajo več strelnih ran, kar kaže, da sta pobijala po dva rablja, ki sta se postavila za vsako žrtev in jo ustrelila v tilnik.
Do 15. aprila 2009 so sodni medicinci pregledali vseh 432 človeških trupel, ki so bila najdena v horizontalnem rovu. Potem so jih spravili v plastične gajbice; če so bila trupla mumificirana, pa so jih zavili v plastično folijo. Rudarji so jih potem odnesli nazaj v jamo in jih zlagali na železne police v nekdanji strojnici jamskega dvigala.
Slika: Posmrtni ostanki žrtev komunizma na policah, kjer so prej gojili gobe
Slika: Nekatera trupla so bila mumificirana
Ko je tam zmanjkalo prostora so rudarji v širokih rovih zbili iz desk in lat police, na katere so potem zložili še ostale človeške posmrtne ostanke.
Slike : Počitek žrtev komunizma v jamskem rovu
Preiskava se je nadaljevala v prvem od treh
jaškov, v katerem so bili na globini 8 metrov odkriti posmrtni ostanki žrtev. Iz
petih globinskih metrov jaška, oziroma do globine 13 metrov , je bilo do junija
2009 dvignjenih 346 žrtev.
Sodni medicinci so pregledali tudi trupla žrtev, ki so jih rudarji dvignili iz jaška. Med njimi so našli veliko število žrtev brez strelnih ran, kar dokazuje, da so jih rablji žive pahnili v globino. V Zasavju smo poznali govorice, da so banditi pred jašek gonili večje skupine jetnikov, ki so bili med seboj zvezani z žico. Potem so prvega med njimi ustrelili, da je padel v jašek in za seboj potegnil še ostale.
Med žrtvami, ki so jih dvignili iz jaška, je bilo najmanj 36 žensk. Rudarji, ki so pomagali sodnim zdravnikom, so s trupel ukradli večje število dobro ohranjenih ženskih lasišč. Bujne kite kažejo, da so bile v jašek vržene mlade, zdrave, lepe ženske. Sam bog ve, kaj so morale prestati pred smrtjo. Policaji tega niso zvedeli.
Tudi posmrtne ostanke ljudi, ki so bili med sodno preiskavo dvignjeni iz jaška, so sodni medicinci po končanem pregledu pospravili v plastične zabojčke. Rudarji so jih potem odpeljali nazaj v jamo in jih namestili na lesene police v rovih okrog nekdanjega Barbarinega jaška.
Slika: Posmrtni ostanki žrtev, ki so bili dvignjeni iz jaška
Foto: Štrovs
Foto: Štrovs
Foto: Štrovs
V začetku julija 2009 je preiskovalni sodnik ustavil preiskavo z utemeljitvijo, da je že na
podlagi preiskave tega vzorca možno dobiti zadosti dokazov, da je bil tam resnično storjen vojni zločin.
To pa je bilo tudi vse, kar je dala od sebe dolgotrajna in izredno draga sodna preiskava.
Ugotovili niso ničesar.
Prepoznali niso nobene žrtve. Ugotovili niso niti narodnosti niti pripadnosti kateri od armad, ki so bile ob koncu vojne zajete na območju Zasavja.
Spisali niso nobene ovadbe, kaj šele obtožnice zoper morilce oziroma zoper komandante vojaškh, paravojaških in policijskih enot, ki so v času pobojev nadzorovale območje Hude jame.
Po pripovedovanju prič iz tistega časa so knojevci iz 1. bataljona 3. brigade KNOJ, ki je bila pristojna za vse, kar se je od maja do avgusta 1945 dogajalo na območju med Laškim in Hrastnikom takoj po zasedbi Hrastnika in Trbovelj tam mobilizirali množico mladoletnih fantov, jih na hitro naučili streljati. Zdaj so tipi stari okrog 85 let in še vedno čakajo, da jih bo kdo iz oblasti resno vprašal, kaj so takrat počeli.
Po končani sodni preiskavi so odgovorni v jašku takole pustili posmrtne ostanke žrtev komunizma.
Slika: Do posmrtnih ostankov v jašku so rudarji zgradili lesene stopnice
Slika: Žrtve v jašku
Človeški posmrtni ostanki so 13 metrov globoko v jašku. Do dna tega jaška je še dobrih 32 metrov, torej je tam noter še najmanj 3000 žrtev komunizma.
Državni
tožilec je 9. julija 2010 obvestil Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, ki je po zakonu
pristojno za urejanje vojnih grobišč, da je ogled kraja kaznivega dejanja v Barbara rovu končan in
predlagal, naj ministrstvo zaradi pietete do umrlih poskrbi za varstvo vojnega
grobišča in ustrezen pokop posmrtnih ostankov žrtev.
Namesto tega so bile žrtve, ki so bile med sodno preiskavo premaknjene s kraja, kjer so jih pustili njihovi morilci, še bolj trdno kot prej zaprte v slepi rov, približno 300 metrov od jaška, kjer so ležale pred odkritjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar