Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2012

Kaj nam jemljejo z novim pokojninskim zakonom

 

V pravkar objavljenem predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so ostale praktično vse napake in kraje, kot so bile zapisane v Svetlikov predlog, ki je propadel na lanskem referendumu. Jasno se vidi, da so ga pripravljali isti uradniki kot lani propadli predlog. Minister in vlada bi morala poznati znano reklo, da je v kupleraju, ki propada, treba zamenjati aktivistke, ne samo madam.

V letošnjem poskusu so res spremenjene določbe v zvezi s pogoji za starostno upokojitev, ki so jim nasprotovali sindikati, ostala pa je velika množica rezov v osnovne pravice, za katere so zavarovanci že desetletja plačevali prispevke, zdaj pa jim jih enostavno črtajo. Lani se prizadeti niso oglašali, saj so vedeli, da bo predlog zakona tako ali tako propadel in se jim ni bilo treba truditi. Letos gre bolj zares. Obrtniki, kulturniki, kmetje, študentje, invalidi, ženske nasploh in matere posebej, podporniki družine in praktično vsi drugi, ki se jim s tem predlogom zakona posega v pričakovane in že plačane pravice, bodo letos morali pravočasno nastopiti, da kasneje ne bodo jamrali. Tudi upokojenci naj nikar ne mislijo, da je ta vlak šel mimo njih in jih razen slabšega usklajevanja in manjšega letnega dodatka  ne bo nič prizadelo. Če se bodo znižale na novo odmerjene pokojnine, bodo tudi stare prej ali slej znižali na njihovo raven.

Pisci tega predloga zakona očitno mislijo, da lahko po mili volji in proračunskih potrebah nižajo ali jemljejo pravice, za katere so zavarovanci desetletja plačevali prispevke. Ne gre samo za starostne pokojnine, ki jih lahko uveljavi samo približno polovica zavarovancev, ki so zdravi in zaposleni do pozne starosti. Večina zavarovancev se namreč že zdaj upokoji predčasno ali invalidsko, ali vzame vdovske pokojnine, po povišanju starostnih pogojev pa bo takšnih še več.

 V stoletju socialnega zavarovanja se je poleg pokojnin zgradil še cel sistem dodatnih pravic, olajšav in bonitet, ki omogočajo preživetje zavarovancem, ki so jih zadeli kakšni posebni zavarovalni primeri. Velja zavarovalniško načelo, da posameznik iz zavarovanja praviloma ne dobi toliko, kot je plačal s premijami, temveč toliko kot je določeno v zavarovalniški pogodbi. Gre za tvegano pogodbo, ne za varčevanje.

V pokojninskem in invalidskem zavarovanju je takšna zavarovalniška pogodba kar zakon sam. Zato ga je treba spreminjati pazljivo, ne pa kar na horuk in le s tem namenom, da se nosilcu zavarovanja in državi znižajo obveznosti. Proračunska kriza ne sme biti izgovor. Obljube je treba izpolniti. Če bo uspelo manjšanje plačanih in pričakovanih pravic v pokojninskem zavarovanju, se to lahko po isti logiki prisilnih poravnav nadaljuje tudi v drugih zavarovalnicah, pa celo v bankah. 

V nadaljevanju navajam nekaj najbolj bolečih rezov.

 

Opustitev pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje

 Umni pisci predloga zakona so opustili vse določbe veljavnega zakona, ki natančno opredeljujejo, kdo med ljudmi, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo neko samostojno dejavnost in so vpisani v ustrezni register, se mora vključiti v obvezno zavarovanje in plačevati ustrezne prispevke. Gre za zelo resne zadeve, saj mora davkarija vedeti, od koga mora terjati prispevke, v gospodarskem življenju pa se mora tudi vedeti, na koga od subjektov se je mogoče zanesti.

Vse te določbe je Vizjak nadomestil z enim samim stavkom: »Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.«

Kdo je to? Ali se bo zdaj moral pokojninsko zavarovati in vsak mesec plačati najmanj 220 €, vsak, ki hodi, teče, skače, pleše, poje, ljubi, ali opravlja katerokoli od drugih tisoč dejavnost, ki so vse dovoljene?  Ali bo davkarija za prispevke lovila šolarja, ki je nabral nekaj borovnic in jih prodal, saj je tudi to pridobitna dejavnost?

V 22. členu je sicer navedeno od kdaj do kdaj traja obvezno zavarovanja in piše nekaj o registrih, vendar je ta določba pritrjena kar v zrak, saj v predlogu zakona manjkajo definicije o pogojih za takšno zavarovanje.

 

Izključitve iz zavarovanja

Pravico do obveznega zavarovanja na stroške države so z novim zakonom vzeli:

·         vrhunskim športnikom in šahistom, ki niso zavarovani na drugi podlagi;

·         brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka do pet let; Zakon o urejanju trga dela to obdobje skrajšuje na eno leto do izpolnitve pogojev za upokojitev.

·         staršu otroka do prvega leta starosti.

 

Trikratna podražitev zavarovanja za najšibkejše zavarovance
 

Ukinja se možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov (24,35 % od osnove v višini zajamčene plače oziroma 237,73 €). Mali kmetje so plačevali samo prispevek zavarovanca po 37 € na mesec.

Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo prispevki najmanj od osnove v višini 60% povprečne plače v državi, kar trenutno (podatek za junij 2012) znese 900 €. Najnižji prispevek bo znašal 24,35 % od te osnove oziroma 220 € na mesec.

Prostovoljni zavarovanci, ki že tako nimajo denarja, več kot dvakratne podražitve zavarovanja ne bodo mogli prenesti. S tem bo iz zavarovanja črtanih veliko zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez znatnih dohodkov.

 

Ukinitev olajšav za kmete

Republika Slovenija ne bo v več plačevala prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov.

To bo za kmete predstavljalo finančno katastrofo, saj se bodo kmetom, ki so obvezno zavarovani, mesečne obveznosti povečale za 8,85% njihove zavarovalne osnove, oziroma najmanj za 80 € na mesec, večina kmetov, ki je zdaj vključena v prostovoljno zavarovanje, pa bo morala iz tega zavarovanja izstopiti, saj se bodo njihove mesečne obveznosti povečale od sedanjih 37€ na mesec na 220 € na mesec.

Ukinitev pravice do začasne oprostitve zavarovanja

 Osebam, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se ukinja možnost izvzema iz obveznega zavarovanja v primerih, ko so na šolanju, ali ko imajo zanemarljive dohodke, ki ne dosegajo niti minimalne plače. Ker Davčna uprava RS enotno obravnava celotno socialno zavarovanje, bodo ti posamezniki morali poleg najnižjega prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bo znašal najmanj 220 € na mesec, plačevati podobne prispevke še za zdravstveno zavarovanje.

V praksi bo to pomenilo, da bodo morali samostojni zavarovanci zahtevati izbris svoje dejavnosti iz ustreznega registra.

 

Odvzem statusa zaposlene osebe

 

Lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo nič več mogli zavarovati kot zaposleni, temveč samo še kot samozaposleni zavarovanci.

Prepoved opravljanja dejavnosti za upokojene obrtnike

Po sedanjem zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. To se z novim zakonom ukinja.

Do 1.1.2014 bodo morali stari obrtniki oziroma samozaposleni zapreti obratovalnice ali pa se jim bodo pokojnine nehale izplačevati in bodo namesto tega morali plačevati prispevke za socialno zavarovanje.

 

Prepoved opravljanja kulturne dejavnosti za upokojence

V predlogu zakona je črtana  določba, po kateri se upokojencu, ki začne ali nadaljuje z opravljanjem samostojne umetniške, oblikovalske, izumiteljske ali druge kulturne dejavnosti, ni treba vključiti v obvezno zavarovanje, čeprav je vpisan v ustrezen register, in se mu še naprej izplačuje pokojnina.

Po novem bodo navedeni kulturni ustvarjalci po upokojitvi morali nehati s svojim ustvarjanjem, da jim ne bodo odvzeli pokojnine.  Na skrivaj in za avtorske pogodbe bodo sicer še lahko kaj napravili, nikakor pa ne bodo smeli biti vpisani v register ali v poklicno združenje, v katerega se vpisujejo takšni umetniki oziroma ustvarjalci.

 

Črtanje pokojninske dobe

 

S predlaganim zakonom hočejo zavarovancem črtati iz pokojninske dobe obdobja:

 

-        ki so jih prebili  na rednem študiju,

-        ko so bili na  služenju vojnega roka,

-        ko so bili kot brezposelni prijavljeni na zavodu.

 

Po sedaj veljavnem zakonu se ta čas upošteva kot dodana doba s katero lahko zavarovanci prej izpolnijo pogoj 40 ali 38 let pokojninske dobe, ki je pogoj za upokojitev pri nižji starosti.

 Če bo ta sprememba sprejeta, bodo vsi zavarovanci, ki so končali višje ali visoke šole oziroma univerzo, diskriminirani v primerjavi z neizobraženimi zavarovanci, saj bodo dosegli 40 let pokojninske dobe, ki je pogoj za starostno upokojitev, tri do pet let kasneje in bodo zato prejemali pokojnino manj časa.

 

Neupoštevanje dokupljene pokojninske dobe

 

Cene za dokup zavarovalne dobe so izredno visoke, pa vendar se dokupljena doba ne bo več upoštevala za ugotovitev pogojev za redno upokojitev pri nižji starostni meji.

To je goljufija, saj je prispevek za dokup enak prispevku za redno zavarovanje za vse rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi zavarovanci, ki so doslej dokupili pokojninsko dobo, so plačali visoke prispevke zato, da bi lahko prej šli v pokoj.

Črtanje pokojninske dobe mamicam

 

Zavarovankam se ukinja pravica do štetja zavarovalne dobe do dopolnitve prvega leta otrokove starosti, če v tem času niso bile vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Podražitev dokupa pokojninske dobe za mamice

 Mamicam se ukinja možnost zelo ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let starosti.

Po veljavnem zakonu se jim cena za dokup pokojninske dobe obračunava od zneska minimalne plače ne glede na njihovo dejansko plačo v zadnjem letu pred dokupom.

Po predloženem zakonu se jim bo cena za dokup enega leta takšne pokojninske dobe določila v višini 24,35% njihove lastne bruto plače za vseh dvanajst mesecev preteklega leta.

Poslabšanje bonusov za starševstvo

 Po veljavnem zakonu se zavarovanki ali zavarovancu zniža starostna meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu pa do 58 let.

 

–     Po novem se zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev za po 8 mesecev za vsakega otroka.

–     Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok, saj jo lahko uveljavijo le v primeru, če bi bili na porodniški oziroma, če bi jim sodišče po ločitvi prisodilo otroke.

Po veljavnem zakonu sta se starša sama sporazumela, kdo od njiju bo uveljavil bonus za otroke s tem, da je imela prednost mati. V praksi starševski bonus praviloma koristijo očetje, ki se jim s tem znižajo odbitki zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti.

–     Zavarovankam, ki niso hodile na višje ali visoke šole se praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok, saj se jim ta meja zniža največ do starosti, pri kateri se že itak lahko upokojijo s polno pokojninsko dobo. Za otroke bodo odslej nagrajene samo visoko ali višje šolane posameznice.

 Ukinitev znižanja starostne meje za delo pred 18. letom

 

Nešolanim delavkam se ukinja sedaj veljavna pravica do znižanja starostne meje za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti.

To bo še bolj boleče zaradi povišanja starostne meje za upokojitev na 60 let (od sedanjih 58 let), kar pomeni, da bodo zavarovanke, ki so se zaposlile pri 15 letih starosti morale do upokojitve zbrati kar 45 let zavarovalne dobe

 

Znižanje pokojninske osnove

Kot osnova za odmero pokojnine so doslej veljale cele (100 %) valorizirane plače, ki jih je zavarovanec prejel v najugodnejših zaporednih 18 letih zavarovanja; po novem pa se bo za zavarovalno dobo upoštevalo le tri četrt plač (73,2 %) iz najugodnejših 25 od 28 zaporednih let zavarovanja.

S fiksiranjem faktorja za redukcijo pokojninske osnove na 73,2% valoriziranega povprečja plač, so v novem zakonu ukinili doslej veljaven mehanizem za odpravljanje razlik med prej in kasneje odmerjenimi pokojninami.

 

Poslabšanje odmernih odstotkov

Zavarovancem, ki so del zavarovalne dobe dopolnili pred 1.1.2000, se po predlogu zakona občutno niža odstotek za odmero pokojnine od pokojninske osnove. Po sedanjem zakonu se namreč zavarovalna doba, dopolnjena do 31. 12. 1999, upošteva za odmero pokojnine po lestvici, ki je veljala do navedenega datuma, kasneje dopolnjena doba pa po manj ugodni novi lestvici.

Razlika je občutna zlasti za zavarovanke. Tako bi se po sedanjem zakonu zavarovanki, ki je do 31. 12. 1999 dopolnila 20 let pokojninske dobe, kasneje pa še 15 let zavarovalne dobe, odmerila pokojnina v višini 77,5%,  po Vizjakovem predlogu pa le v višini 72%.

Odprava bonusov za daljšo zavarovalno dobo

 

Ukinja se bonus za zavarovalno dobo, ki presega 40 let. Zdaj je dobil moški za 41. leto, ženska za 39. leto zavarovalne dobe 3 %, po novem pa le 2 %.

Odprava bonusov za odložitev pokojnine

Ukinjajo se bonusi za odložitev pokojnine po dopolnjenem 63. (moški) oz. 61. (ženska) letu starosti, ki so doslej znašali po 0,3 % za vsak mesec odložitve.

Izplačevanje 20% odmerjene predčasne pokojnine zavarovancem, ki še naprej ostanejo v zavarovanju, je goljufija: zavarovanec s 1000 € bruto plače, bo vsak mesec skupaj z delodajalcem plačal ZPIZ –u 243,5€ prispevkov, k čisti plači pa bo dobil okrog 80 € dodatka.

 Povečanje kazni za predčasno upokojitev

 Z novim zakonom se bistveno višajo kazni zaradi predčasne upokojitve, saj se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in osnovo, za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti trajno zmanjša za 0,3 %. Po sedaj veljavnem zakonu se v določenih primerih pokojnina za vsak manjkajoči mesec zniža samo za 0,1 %.

 Kazni za predčasno upokojitev se uvajajo tudi za ženske, ki jih po starem zakonu niso prizadevali.

 Črtanje oprostitev za posebne primere predčasne upokojitve

 

Po veljavnem zakonu ni odbitkov, če se je delavec predčasno upokojil, če:

 –    mu  je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca

–     je  izgubil službo kot presežek;

–      je brezposeln in je bil v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev kot brezposelna oseba vpisan v katero od evidenc, ki jih vodi zavod za zaposlovanje.

–     je slep in je izgubil službo.

 Po novem bodo kazen zaradi predčasne upokojitve zaračunali tudi v teh primerih.

 

Črtanje pravic za poškodbe na poti na delo

 

Poškodba v prometni nesreči, ki jo zavarovanec utrpi na poti na delo ali na poti domov, se ne bo več štela za poškodbo pri delu.

S tem bo prizadetih veliko število zavarovancev, saj je po sedanjem zakonu to najbolj pomemben vzrok poškodb pri delu.

 

Prikrajšanje pri usklajevanju pokojnin

Sistem usklajevanja pokojnin je trapast in nepregleden. Upokojenci so ogoljufani za rast plač v januarju, saj bodo vsakoletne valorizacije določene glede na povprečje plač v obdobju od januarja do decembra, veljale pa bodo samo od februarja dalje.

Odvzem pravice do invalidnine

S predlogom zakona se črta pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki so jo doslej lahko pridobili slepi, gluhi, ali drugače prizadeti invalidi, in je znašala do 100 € na mesec. Starim prejemnikom se zamrzne.

Pravica do invalidnine je ena od osnovnih pravic iz invalidskega zavarovanja in jo je sredi letošnjega leta uživalo kar 56.288 zavarovancev in upokojencev.

 

Odvzem pravice do odpravnine in oskrbnine

Ukinja se pravica do odpravnine v višini šest mesečne vdovske pokojnine, ki jo po veljavnem zakonu dobijo vdove zavarovancev ali upokojencev, ki po njihovi smrti niso upravičene ali ne izberejo pravice do vdovske pokojnine.

 

Celibat za vdove

Vdovi bo kot pogoj za uživanje vdovske pokojnine predpisan celibat do 60 leta starosti. Pravico do vdovske pokojnine bo izgubila, če se bo pred to starostjo poročila ali začela skupno življenje s partnerjem v zunajzakonski zvezi.

Lahko si zamislimo, kako hitro bo soseda ali kakšna prijateljica upokojenko zatožila ZPIZ-u, češ da živi s kakšnim moškim. Kdo bo potem oprezal krog vogalov in gledal pod odejo, ali je to res.

 

Dodatno zavarovanje

V predlogu zakona je ogromno prostora namenjenega dodatnemu zavarovanju, ki po svoji vsebini nikakor ne sodi v sistem obveznega socialnega zavarovanja na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, ki ga izvaja ZPIZ.

Iz posameznih določb je razvidno, da so uradniki, ki so pripravljali zakon, naklonjeni dodatnemu zavarovanju, saj obešajo pravice iz dodatnega zavarovanja na sredstva obveznega. Tako je določeno, da se zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje (kot vrsto dodatnega zavarovanja, v katerem se plačujejo visoke premije posebnemu nosilcu zavarovanja), za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja (ki ga izvaja ZPIZ), k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. S tem se neposredno večajo obveznosti ZPIZ – a, ne da bi za to dobil kakšen prispevek ali povračilo.

Vsekakor bi bilo za celoten sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja najbolje, če bi vse določbe o dodatnem zavarovanju izločili iz tega zakona in jih, če je to treba, uredili v posebnem zakonu. Le tako se ne bo dodatno zavarovanje, ki je namenjeno predvsem bogatejšim zavarovancem, ki jim po plačilu davkov in prispevkov še ostaja kaj odvečnega denarja, zajedalo v sistem socialnega zavarovanja. V tem zakonu naj ostaja predvsem solidarnost in vzajemnost.

 

Marko Štrovs