Kaj nam
jemljejo z novim pokojninskim zakonom
V
pravkar objavljenem predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
so ostale praktično vse napake in kraje, kot so bile zapisane v Svetlikov
predlog, ki je propadel na lanskem referendumu. Jasno se vidi, da so ga
pripravljali isti uradniki kot lani propadli predlog. Minister in vlada bi
morala poznati znano reklo, da je v kupleraju, ki propada, treba zamenjati
aktivistke, ne samo madam.
V
letošnjem poskusu so res spremenjene določbe v zvezi s pogoji za starostno
upokojitev, ki so jim nasprotovali sindikati, ostala pa je velika množica rezov
v osnovne pravice, za katere so zavarovanci že desetletja plačevali prispevke,
zdaj pa jim jih enostavno črtajo. Lani se prizadeti niso oglašali, saj so vedeli,
da bo predlog zakona tako ali tako propadel in se jim ni bilo treba truditi.
Letos gre bolj zares. Obrtniki, kulturniki, kmetje, študentje, invalidi, ženske
nasploh in matere posebej, podporniki družine in praktično vsi drugi, ki se jim
s tem predlogom zakona posega v pričakovane in že plačane pravice, bodo letos
morali pravočasno nastopiti, da kasneje ne bodo jamrali. Tudi upokojenci naj
nikar ne mislijo, da je ta vlak šel mimo njih in jih razen slabšega
usklajevanja in manjšega letnega dodatka
ne bo nič prizadelo. Če se bodo znižale na novo odmerjene pokojnine,
bodo tudi stare prej ali slej znižali na njihovo raven.
Pisci
tega predloga zakona očitno mislijo, da lahko po mili volji in proračunskih
potrebah nižajo ali jemljejo pravice, za katere so zavarovanci desetletja
plačevali prispevke. Ne gre samo za starostne pokojnine, ki jih lahko uveljavi
samo približno polovica zavarovancev, ki so zdravi in zaposleni do pozne
starosti. Večina zavarovancev se namreč že zdaj upokoji predčasno ali
invalidsko, ali vzame vdovske pokojnine, po povišanju starostnih pogojev pa bo
takšnih še več.
V
pokojninskem in invalidskem zavarovanju je takšna zavarovalniška pogodba kar
zakon sam. Zato ga je treba spreminjati pazljivo, ne pa kar na horuk in le s
tem namenom, da se nosilcu zavarovanja in državi znižajo obveznosti.
Proračunska kriza ne sme biti izgovor. Obljube je treba izpolniti. Če bo uspelo
manjšanje plačanih in pričakovanih pravic v pokojninskem zavarovanju, se to
lahko po isti logiki prisilnih poravnav nadaljuje tudi v drugih zavarovalnicah,
pa celo v bankah.
V
nadaljevanju navajam nekaj najbolj bolečih rezov.
Vse te
določbe je Vizjak nadomestil z enim samim stavkom: »Obvezno se zavarujejo
osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo
dovoljeno dejavnost.«
Kdo je
to? Ali se bo zdaj moral pokojninsko zavarovati in vsak mesec plačati najmanj
220 €, vsak, ki hodi, teče, skače, pleše, poje, ljubi, ali opravlja katerokoli
od drugih tisoč dejavnost, ki so vse dovoljene?
Ali bo davkarija za prispevke lovila šolarja, ki je nabral nekaj
borovnic in jih prodal, saj je tudi to pridobitna dejavnost?
V 22.
členu je sicer navedeno od kdaj do kdaj traja obvezno zavarovanja in piše nekaj
o registrih, vendar je ta določba pritrjena kar v zrak, saj v predlogu zakona manjkajo
definicije o pogojih za takšno zavarovanje.
Izključitve
iz zavarovanja
Pravico do obveznega zavarovanja na stroške države so z novim
zakonom vzeli:
·
vrhunskim športnikom in šahistom, ki niso zavarovani na drugi
podlagi;
·
brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka do pet let; Zakon o
urejanju trga dela to obdobje skrajšuje na eno leto do izpolnitve pogojev za
upokojitev.
·
staršu otroka do prvega leta starosti.
Ukinja se možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je
študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je
mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov (24,35 % od osnove v višini
zajamčene plače oziroma 237,73 €). Mali kmetje so plačevali samo prispevek
zavarovanca po 37 € na mesec.
Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo
prispevki najmanj od osnove v višini 60% povprečne plače v državi, kar trenutno
(podatek za junij 2012) znese 900 €. Najnižji prispevek bo znašal 24,35 % od te
osnove oziroma 220 € na mesec.
Prostovoljni
zavarovanci, ki že tako nimajo denarja, več kot dvakratne podražitve
zavarovanja ne bodo mogli prenesti. S tem bo iz zavarovanja črtanih veliko
zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez
znatnih dohodkov.
Ukinitev
olajšav za kmete
Republika Slovenija ne bo v več plačevala prispevka delodajalca za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov.
To bo za kmete predstavljalo finančno katastrofo, saj se bodo
kmetom, ki so obvezno zavarovani, mesečne obveznosti povečale za 8,85% njihove
zavarovalne osnove, oziroma najmanj za 80 € na mesec, večina kmetov, ki je zdaj
vključena v prostovoljno zavarovanje, pa bo morala iz tega zavarovanja
izstopiti, saj se bodo njihove mesečne obveznosti povečale od sedanjih 37€ na
mesec na 220 € na mesec.
Ukinitev
pravice do začasne oprostitve zavarovanja
V praksi bo to pomenilo, da bodo morali samostojni zavarovanci
zahtevati izbris svoje dejavnosti iz ustreznega registra.
Odvzem
statusa zaposlene osebe
Lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo nič več mogli
zavarovati kot zaposleni, temveč samo še kot samozaposleni zavarovanci.
Prepoved
opravljanja dejavnosti za upokojene obrtnike
Po sedanjem zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema
pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za
pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne
opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za
opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal
isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega
razmerja. To se z novim zakonom ukinja.
Do 1.1.2014
bodo morali stari obrtniki oziroma samozaposleni zapreti obratovalnice ali pa
se jim bodo pokojnine nehale izplačevati in bodo namesto tega morali plačevati
prispevke za socialno zavarovanje.
Prepoved
opravljanja kulturne dejavnosti za upokojence
V predlogu zakona je črtana
določba, po kateri se upokojencu, ki začne ali nadaljuje z opravljanjem
samostojne umetniške, oblikovalske, izumiteljske ali druge kulturne dejavnosti,
ni treba vključiti v obvezno zavarovanje, čeprav je vpisan v ustrezen register,
in se mu še naprej izplačuje pokojnina.
Po novem bodo navedeni kulturni ustvarjalci po upokojitvi morali
nehati s svojim ustvarjanjem, da jim ne bodo odvzeli pokojnine. Na skrivaj in za avtorske pogodbe bodo sicer
še lahko kaj napravili, nikakor pa ne bodo smeli biti vpisani v register ali v
poklicno združenje, v katerega se vpisujejo takšni umetniki oziroma
ustvarjalci.
Črtanje
pokojninske dobe
S predlaganim zakonom hočejo zavarovancem črtati iz pokojninske
dobe obdobja:
-
ko so bili na služenju
vojnega roka,
-
ko so bili kot brezposelni prijavljeni na zavodu.
Po sedaj veljavnem zakonu se ta čas upošteva kot dodana doba s
katero lahko zavarovanci prej izpolnijo pogoj 40 ali 38 let pokojninske dobe,
ki je pogoj za upokojitev pri nižji starosti.
Neupoštevanje
dokupljene pokojninske dobe
Cene za dokup zavarovalne dobe so izredno visoke, pa vendar se
dokupljena doba ne bo več upoštevala za ugotovitev pogojev za redno upokojitev
pri nižji starostni meji.
To je goljufija, saj je prispevek za dokup enak prispevku za redno
zavarovanje za vse rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi
zavarovanci, ki so doslej dokupili pokojninsko dobo, so plačali visoke
prispevke zato, da bi lahko prej šli v pokoj.
Črtanje
pokojninske dobe mamicam
Zavarovankam se ukinja pravica do štetja zavarovalne dobe do
dopolnitve prvega leta otrokove starosti, če v tem času niso bile vključene v
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Podražitev
dokupa pokojninske dobe za mamice
Po veljavnem zakonu se jim cena za dokup pokojninske dobe
obračunava od zneska minimalne plače ne glede na njihovo dejansko plačo v
zadnjem letu pred dokupom.
Po predloženem zakonu se jim bo cena za dokup enega leta takšne
pokojninske dobe določila v višini 24,35% njihove lastne bruto plače za vseh
dvanajst mesecev preteklega leta.
Poslabšanje
bonusov za starševstvo
–
Po novem se zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev za po 8
mesecev za vsakega otroka.
– Po novem zakonu se očetom
praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok, saj jo
lahko uveljavijo le v primeru, če bi bili na porodniški oziroma, če bi jim
sodišče po ločitvi prisodilo otroke.
Po
veljavnem zakonu sta se starša sama sporazumela, kdo od njiju bo uveljavil
bonus za otroke s tem, da je imela prednost mati. V praksi starševski bonus
praviloma koristijo očetje, ki se jim s tem znižajo odbitki zaradi upokojitve
pred dopolnitvijo polne starosti.
–
Zavarovankam, ki niso hodile na višje ali visoke šole se praktično
ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok, saj se jim ta meja
zniža največ do starosti, pri kateri se že itak lahko upokojijo s polno pokojninsko
dobo. Za otroke bodo odslej nagrajene samo visoko ali višje šolane posameznice.
To bo še bolj boleče zaradi povišanja starostne meje za upokojitev
na 60 let (od sedanjih 58 let), kar pomeni, da bodo zavarovanke, ki so se
zaposlile pri 15 letih starosti morale do upokojitve zbrati kar 45 let
zavarovalne dobe
Znižanje
pokojninske osnove
Kot osnova za odmero pokojnine so doslej veljale cele (100 %)
valorizirane plače, ki jih je zavarovanec prejel v najugodnejših zaporednih 18
letih zavarovanja; po novem pa se bo za zavarovalno dobo upoštevalo le tri
četrt plač (73,2 %) iz najugodnejših 25 od 28 zaporednih let zavarovanja.
S
fiksiranjem faktorja za redukcijo pokojninske osnove na 73,2% valoriziranega
povprečja plač, so v novem zakonu ukinili doslej veljaven mehanizem za
odpravljanje razlik med prej in kasneje odmerjenimi pokojninami.
Poslabšanje
odmernih odstotkov
Zavarovancem, ki so del zavarovalne dobe dopolnili pred 1.1.2000,
se po predlogu zakona občutno niža odstotek za odmero pokojnine od pokojninske
osnove. Po sedanjem zakonu se namreč zavarovalna doba, dopolnjena do 31. 12.
1999, upošteva za odmero pokojnine po lestvici, ki je veljala do navedenega
datuma, kasneje dopolnjena doba pa po manj ugodni novi lestvici.
Razlika je občutna zlasti za zavarovanke. Tako bi se po sedanjem
zakonu zavarovanki, ki je do 31. 12. 1999 dopolnila 20 let pokojninske dobe,
kasneje pa še 15 let zavarovalne dobe, odmerila pokojnina v višini 77,5%, po Vizjakovem predlogu pa le v višini 72%.
Odprava
bonusov za daljšo zavarovalno dobo
Ukinja se bonus za zavarovalno dobo, ki presega 40 let. Zdaj je
dobil moški za 41. leto, ženska za 39. leto zavarovalne dobe 3 %, po novem pa
le 2 %.
Odprava
bonusov za odložitev pokojnine
Ukinjajo se bonusi za odložitev pokojnine po dopolnjenem 63.
(moški) oz. 61. (ženska) letu starosti, ki so doslej znašali po 0,3 % za vsak
mesec odložitve.
Izplačevanje 20% odmerjene predčasne pokojnine zavarovancem, ki še
naprej ostanejo v zavarovanju, je goljufija: zavarovanec s 1000 € bruto plače,
bo vsak mesec skupaj z delodajalcem plačal ZPIZ –u 243,5€ prispevkov, k čisti
plači pa bo dobil okrog 80 € dodatka.
Po veljavnem zakonu ni odbitkov, če se je delavec predčasno
upokojil, če:
–
je izgubil službo kot
presežek;
–
je brezposeln in je bil v
zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev kot brezposelna oseba vpisan v katero od
evidenc, ki jih vodi zavod za zaposlovanje.
–
je slep in je izgubil službo.
Črtanje
pravic za poškodbe na poti na delo
Poškodba v prometni nesreči, ki jo zavarovanec utrpi na poti na
delo ali na poti domov, se ne bo več štela za poškodbo pri delu.
S tem bo prizadetih veliko število zavarovancev, saj je po
sedanjem zakonu to najbolj pomemben vzrok poškodb pri delu.
Prikrajšanje
pri usklajevanju pokojnin
Sistem usklajevanja pokojnin je trapast in nepregleden. Upokojenci
so ogoljufani za rast plač v januarju, saj bodo vsakoletne valorizacije določene
glede na povprečje plač v obdobju od januarja do decembra, veljale pa bodo samo
od februarja dalje.
Odvzem
pravice do invalidnine
S predlogom zakona se črta pravica do invalidnine za telesno
okvaro, ki so jo doslej lahko pridobili slepi, gluhi, ali drugače prizadeti
invalidi, in je znašala do 100 € na mesec. Starim prejemnikom se zamrzne.
Pravica do invalidnine je ena od osnovnih pravic iz invalidskega
zavarovanja in jo je sredi letošnjega leta uživalo kar 56.288 zavarovancev in upokojencev.
Odvzem
pravice do odpravnine in oskrbnine
Ukinja se pravica do odpravnine v višini šest mesečne vdovske
pokojnine, ki jo po veljavnem zakonu dobijo vdove zavarovancev ali upokojencev,
ki po njihovi smrti niso upravičene ali ne izberejo pravice do vdovske
pokojnine.
Celibat za
vdove
Vdovi bo kot pogoj za uživanje vdovske pokojnine predpisan celibat
do 60 leta starosti. Pravico do vdovske pokojnine bo izgubila, če se bo pred to
starostjo poročila ali začela skupno življenje s partnerjem v zunajzakonski
zvezi.
Lahko si zamislimo, kako hitro bo soseda ali kakšna prijateljica upokojenko
zatožila ZPIZ-u, češ da živi s kakšnim moškim. Kdo bo potem oprezal krog
vogalov in gledal pod odejo, ali je to res.
Dodatno
zavarovanje
V predlogu zakona je ogromno prostora namenjenega
dodatnemu zavarovanju, ki po svoji vsebini nikakor ne sodi v sistem obveznega
socialnega zavarovanja na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, ki ga izvaja
ZPIZ.
Iz posameznih določb je razvidno, da so uradniki, ki so
pripravljali zakon, naklonjeni dodatnemu zavarovanju, saj obešajo pravice iz
dodatnega zavarovanja na sredstva obveznega. Tako je določeno, da se
zavarovancu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje (kot vrsto dodatnega
zavarovanja, v katerem se plačujejo visoke premije posebnemu nosilcu
zavarovanja), za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne
pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja (ki ga izvaja ZPIZ),
k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v
poklicno zavarovanje. S tem se neposredno večajo obveznosti ZPIZ – a, ne da bi
za to dobil kakšen prispevek ali povračilo.
Vsekakor bi bilo za celoten sistem obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja najbolje, če bi vse določbe o
dodatnem zavarovanju izločili iz tega zakona in jih, če je to treba, uredili v
posebnem zakonu. Le tako se ne bo dodatno zavarovanje, ki je namenjeno predvsem
bogatejšim zavarovancem, ki jim po plačilu davkov in prispevkov še ostaja kaj
odvečnega denarja, zajedalo v sistem socialnega zavarovanja. V tem zakonu naj
ostaja predvsem solidarnost in vzajemnost.
Marko Štrovs
Ni komentarjev:
Objavite komentar