ZA PRAVIČNEJŠI POKOJNINSKI SISTEM
Predlog
Družinske pobude za nagrajevanje starševstva pri določanju obveznosti in pravic
iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je načeloma sprejemljiv, saj
izključno starši s svojo skrbjo za otroke vzgajajo nove zavarovance, ki bodo
tudi v bodoče poganjali kolo medgeneracijske solidarnosti kot osnove prvega
stebra obveznega socialnega zavarovanja.
Zato je
primerno staršem dajati nadomestila predvsem v prvem stebru, torej v sistemu
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki danes prevladuje.
Drugi steber
pokojninskega zavarovanja je samo ena od oblik dolgoročnega varčevanja, ki je
načeloma neodvisno od menjavanja generacij. Razumljivo je, da imajo starši z
več otroki tolikšne tekoče potrebe za vzdrževanje in vzgojo otrok, da jim nič
ne ostane za dolgoročno varčevanje in bi se lahko vključevali v drugi steber
pokojninskega zavarovanja samo, če bi
jim kdo drug, na primer država, plačeval
mesečne prispevke za to zavarovanje.
Ob tem pa
menim, da bi bilo bolj koristno
proračunska sredstva za nagrajevanje starševstva usmerjati tako, da bodo
staršem pomagala takrat, ko najbolj potrebujejo denar za svoje otroke, torej
takrat, ko so otroci še odvisni od njih, starši pa še ne mislijo na pokojnino.
Ko se bodo starši upokojili in bi lahko začeli uživati rento iz drugega stebra,
bodo imeli bistveno nižje stroške, saj bodo takrat otroci že odrasli in bodo zato starši lahko svoje prejemke
porabili zase.
1.
Znižanje prispevkov zavarovanca
S tega vidika
bi bilo primerno staršem mladoletnih otrok
zmanjšati prispevke in davke, ki se odtegujejo iz bruto plače, da bi jim
ostala večja neto plača.
Sorazmerno s
številom mladoletnih oziroma šolajočih se otrok bi torej morali znižati
prispevke zavarovanca, ne pa prispevke delodajalca, ki ne vplivajo na njegovo
neto plačo.
Če pri
določanju tega znižanja ostanemo v okviru sredstev, ki jih Družinska pobuda
navaja v svojem predlogu dodatnega zavarovanja, bi morali enemu od staršev
prispevno stopnjo prispevka zavarovanca, ki zdaj znaša 15,5%, znižati za
vsakega mladoletnega otroka za 0,5 odstotne točke. Pri povprečni bruto plači bi
to znašalo 8 € mesečno za starša z enim
otrokom, za starše z več otroki pa bi znižanje prispevkov, oziroma povišanje
neto plače znašalo sorazmerno več. Potem bi se starši lahko sami odločili, ali
bodo ta prihranek porabili sproti za kritje stroškov za otroke, ali pa bi jih
sami plačali za svoje dodatno
pokojninsko zavarovanje.
2.
Ohranitev bonusov za starševstvo
Staršem je v
pokojninskem sistemu nujno nadomestiti
izgubo, ki bi jo lahko utrpeli zato, ker so določeno obdobje ostali zunaj
zavarovanja zaradi varstva in vzgoje otrok. Zato se moramo vsi, ki zagovarjamo
starševstvo, upreti poskusom, da bi v novem pokojninskem zakonu, ki se
pripravlja, spet oživeli predlogi za ukinitev ali zmanjšanje zapisani v
predlogu zakona, ki je propadel na lanskem referendumu. Ker je minister Vizjak
obdržal v službi vse uradnike, ki so pripravili lani zavrnjen zakon, bodo ti
uradniki skušali vsiliti te ideje tudi v novi predlog zakona. To je treba ostro in pravočasno preprečiti.
Gre za
naslednje bonuse za starševstvo:
Mamicam se ukinja možnost
zelo ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let
starosti.
Po veljavnem zakonu se materi, ki je po rojstvu otroka bila brez
zavarovanja, omogoča dokup do dveh let pokojninske dobe s prispevkom, ki se
odmeri od minimalne plače, ne glede na dejansko plačo zavarovanke v času, ko
dokupuje to dobo.
Po veljavnem zakonu se zavarovanki ali zavarovancu zniža starostna
meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva
otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se
znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko
zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu pa
do 58 let.
–
Po novem se zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev za po 8
mesecev za vsakega otroka, vendar največ do 58 let starosti.
–
Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja
starostne meje na račun otrok.
3. Boj za ohranitev oziroma za povrnitev ugodnosti za starše
V finančni krizi, ki je zajela državo, moramo budno paziti, da ne bi uradništvo, ki pripravlja varčevalne ukrepe, v predloge zakonov in drugih predpisov zapisalo znižanj že pridobljenih pravic otrok in staršev na področju družinskih dodatkov, otroških dodatkov, dohodninskih olajšav za otroke, ugodnosti za šolarje in študente in na drugih področjih, kjer se je doslej razvil sistem državni pomoči za starše in otroke. Iz izkušenj ob varčevalnem zakonu je jasno, da uvidevnost na teh področjih ni primerna, saj jo pretežno komunistično uradništvo, ki je bilo nastavljeno v prejšnjih obdobjih, hitro zlorabi in pretirano poseže v te pravice.
Marko Štrovs
Ni komentarjev:
Objavite komentar