Pred
praznikom Vseh svetih, ko skrbno urejamo grobove na pokopališčih, je še bolj
očitna ignoranca in poganstvo oblasti, ki ne poskrbi za množične grobove žrtev
komunizma. To se najbolj očitno kaže v Celju, kjer je bilo ob koncu vojne
pobitih najmanj dvajset tisoč ljudi, največ hrvaških vojnih ujetnikov in
beguncev. Skoraj toliko žrtev so morilci odpeljali iz Celja na morišča v
bližnji okolici: Pečovnik, Košnica, Huda jama, Vojnik, Hrastnik in Dol. Z vlaki
so jih vozili celo na morišče pri Dobovi.
Na
mestnem območju Celja so največja grobišča v zasutem protitankovskem jarku, ki
je bil izkopan severno in vzhodno od mestnega centra in v strelskih jarkih ter topovskih zaklonih na Golovcu. Knojevci so
pobijali ujetnike in druge žrtve skoraj po celi izkopani trasi tega jarka, ki
je tekel v dolžini več kilometrov od Jalovega grabna pri železniški progi Celje
- Štore preko Voglajne in nato vzhodno od Cinkarne do Bežigrada, nato preko
območja, kjer zdaj stoji tovarna Žična, preko območja kasneje zgrajenih trgovskih
centrov ob Mariborski cesti, ob Milčinskega ulici do šole Frana Roša na
Hudinji, nato pa do betonske tankovske ovire ob Cesti na Dobravo in do potoka
Koprivnica. V tem jarku, ki je bil širok približno štiri metre in globok okoli
dva in pol metra, so komunistični morilci pobili več kot 10.000 žrtev, največ
zajetih hrvaških vojakov.
Po vojni so se celjske
mestne oblasti trudile zabrisati vse sledove povojnih zločinov. Na grobovih so uredili
smetišča in odlagališča tovarniških odpadkov, gradili so tovarne, ceste, železniške proge, odtočne
kanale in celo stanovanjske bloke in družinske hiše.
Na mestu, ki je označeno s
križem, je Celjska komisija za prikrita grobišča jeseni 1997 dala izkopati dve jami s površino nekaj kvadratnih metrov
in tam našla posmrtne ostanke 37 moških in treh žensk. Predsednik te komisije
Janez Črnej je potem imel hude težave s celjsko policijsko upravo.
Grobišče v
nekdanjem tankovskem jarku je še vedno nepozidano na območju
med šolo Frana Roša in krožiščem na Milčinskega ulici. Čeprav je poraslo z visokim plevelom in
neurejeno, je še vedno bistveno boljše kot druga grobišča v Celju, ki so
bila nepopravljivo uničena z gradnjami
ali zasuta z milijoni ton smeti. Na naslednji fotografiji prikazujem ta še
neuničeni del množičnega grobišča, ki še čaka na demokratične državne in mestne
oblasti, ki ga bodo dostojno uredile.
Grobišče se
nadaljuje v smeri proti mestu.
Pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiZgornji prispevek se nam zdi zanimiv za širšo celjsko bralstvo in bi ga želeli v celoti objaviti na našem spletnem časopisu Celje.info. Prosimo vas za dovoljenje, da to storimo.
Hvala in lep pozdrav,
Rok Čakš, urednik Celje.info
Seveda.
OdgovoriIzbrišiZ lepimi pozdravi
Marko Štrovs
Kaj pa osnovna šola Veljko Vlahović, danes se imenuje Lava? V celoti stoji na grobišču, tako kot vsi objekti na Lavi.
OdgovoriIzbriši