Komunisti ali njihovi politični kloni so v
različnih obdobjih poimenovali svoj organ za likvidacije političnih
nasprotnikov z različnimi imeni: vos, ozna, knoj, udba. Po globalnem zlomu komunizma in osamosvojitvi Slovenije so izgubili vzvode oblasti in dostop do represivnih organov. Zaradi javnosti in transparentnosti dela v parlamentu in deloma tudi v vladi se tam ne morejo več izpostavljati. V času od osamosvojitve pa je bilo zunaj parlamenta,
vlade in sodne oblasti postavljenih kar nekaj organov z izrednimi
pooblastili (protikorupcijska komisija, računsko sodišče, informacijska pooblaščenka,...), ki zelo učinkovito blokirajo osebnosti v vrhu demokratične opozicije. V tem okolju se lahko še naprej razvijajo metode političnega inženirstva. Obrezovanje mladik, ki bi lahko ogrozile komunistično kontinuiteto. Med režiranimi vstajami ob metanju Janševe vlade se je proslavilo kar nekaj "totih" organov.
VOS, OZN in UDV je bilo skupno, da so bili istočasno
tožilci, sodniki in rablji in da zoper njihovo ravnanje ni bilo pritožbe.
Po pravni teoriji so uporabljali inkvizicijski postopek; južni bratje so to označili z reklom "kadija tuži, kadija sudi". Žrtev, ki so jo vzeli na piko, sploh ni vedela, da jo obravnavajo, dokler je
niso likvidirali. Šele potem so objavili bajke o grozljivih zločinih, ki naj bi
jih žrtev zagrešila in zato prejela pravično kazen.
Zdaj služijo kot organ za odstranitev nasprotnikov komunizma predvsem javni mediji. Kontinuiteta jih v celoti obvladuje skozi lastniške mreže, preko samoreproduktivnih političnih povezav, preko indoktrinacije na FDV kot praktično edini valilnici novinarskega kadra..V času popolne diktature nad vsemi javnimi mediji, ki
na političnem polju obdelujejo izključno teme, ki jim jih naročijo strici iz ozadja, se na
vsakogar, ki ga "toti" novi organi s posebnimi pooblastili izberejo za tarčo, iz
vseh tv postaj in časopisov usuje zmerjanje, ki traja toliko časa, dokler žrtev
ne odstopi z vseh javnih funkcij. Šele takrat je končana takšna medijska
likvidacija, žrtev pa potem ravno tisti, ki so jo najbolj zmerjali, najbolj
ignorirajo. Fizično je še živa, vendar politični mrtvec.
Takšno taktiko so komunisti uporabljali že med vojno, ko so
borca, ki se jim je zameril, dali ubiti, če je v požgani vasi sam utrgal
jabolko, tisti, ki so to vas neupravičeno požgali, pa so bili pohvaljeni. Zdaj
strici čakajo, da bo kateri od političnih nasprotnikov zagrešil vsaj majhno
napako in ga toti organi obsodijo, potem pa dajo vsem medijem zeleno luč za
medijski linč.
PKK je v primeru Janeza Janše majhne napake oziroma opustitve,
ki jih je zagrešil pri izpolnjevanju obširnih vprašalnikov, ocenila kot strašen
delikt, za katero naj ga mediji obsodijo na civilno smrt, saj naj bi mu bilo
onemogočeno kakršnokoli javno delovanje. Tudi pri presoji podatkov v
vprašalniku je ravnala popolnim samovoljno, kar je najbolj očitno pri njeni
trditvi, da je 15.000 metrov zemljišča z zgradbo na priznanem turističnem
območju, vredno samo 20 K, ko vendar vsak povprečno razgledan človek ve, da je
vredno vsaj petkrat več. Če bi PKK ravnala tako, kot mora ravnati vsak uradnik
ali vsaj tako, kot ravnajo kriminalisti z najhujšimi zločinci, bi morala
osumljencu dali možnost, da takšno opustitev ali napako popravi ali pojasni.
Šele ko bi bilo v celoti ugotovljeno objektivno stanje, bi lahko dala svojo
končno oceno.
Vsekakor se bo morala naša država potem, ko bo končno dobila
parlament z resnično demokratično večino, znebiti vseh institucij,
ki se zunaj sistema demokratične delitve na zakonodajno, izvršno in sodno
oblast, zlorabljajo za likvidacije nasprotnikov kontinuitete s prejšnjim
komunističnim režimom.
Marko Štrovs
Ni komentarjev:
Objavite komentar