Laži o pobijanju vojnih ujetnikov na Zahodu

 

Po II. svetovni vojni so vse civilizirane države spoštovale mednarodno vojno pravo in niso pobijale vojnih ujetnikov. Drugače so ravnali samo v Jugoslaviji, kjer so ohranili rokovnjaško oziroma hajduško prakso pobijanja ujetnikov, podkrepljeno z marksistično doktrino holokavsta nad drugače mislečimi.

Tisti, ki pravijo, da niso bili zahodni zavezniki nič boljši, se lažejo. Tudi birokratski in logistični zapleti pri sprejemanju skoraj 4 milijonov vojnih ujetnikov na renski fronti nikakor ne morejo biti dokaz kršenja vojnega prava, temveč so nastali zato, ker maloštevilne frontne enote zavezniških armad niso imele zadosti znanja in oskrbe, da bi takoj uredile razmere za milijonske množice ujetnikov. Komandanti majhnih frontnih enot z nizkimi čini niti niso smeli sprejeti vdaje nemških divizij, temveč so jih le zastražili in pozvali, naj odložijo orožje. Postopki predaje so bili opravljeni šele potem, ko so se po zatrpanih cestah do njih prebili štabi višjih vojaških enot. Potem je bila organizirana tudi redna preskrba.

Po podatkih nemškega Rdečega križa iz leta 1949, ko je bila večinoma končana repatriacija vojnih ujetnikov, je pripravljena uradna analiza o usodi nemških vojnih ujetnikov po koncu II. svetovne vojne

Naslednja tabela prikazuje število vojnih ujetnikov, pripadnikov nemških oboroženih sil  (Wehrmacht in Waffen-SS), ki so bili med II. Svetovno vojno in po njej v ujetništvu v posameznih državah, ter njihovo smrtnost.  Te številke kažejo, da je bila umrljivosti vojnih ujetnikov na Vzhodu mnogo večja od umrljivosti v ujetniških taboriščih na območjih pod upravo zahodnih zaveznic.  Vendar so bile tudi med zahodnimi državami opazne razlike, saj so bile v francoskih taboriščih vojnih ujetnikov večje izgube kot v taboriščih na območju ZDA in Velike Britanije.

tabela:  Izgube nemških ujetnikov v zavezniškem ujetništvu

Država                  vseh ujetnikov,             umrli v ujetništvu                     odstotek umrlih
Francija                     937.000                                24.178                                    2,6
ZSSR                     3.060.000                            1.094.250                                 35,8
Jugoslavija                175.000                                 90.000                                 51,4

Velika Britanija       3.635.000                                   1.254                                   0,03
US                          3.097.000                                   5.802                                   0,2
drugje                        190.000                                 13.703                                   7,2  

Skupaj                  11.094.000                            1.219.187                                 11,0

V ameriških taboriščih  v Franciji in v Nemčiji (na travnikih in zasilnih taboriščih ob Renu)  je bila zaradi slabe oskrbe in namestitve stopnja smrtnosti 0,5 do 1 odstotka. V absolutnih številkah je to veliko, okrog 30.000, vendar moramo upoštevati, da so bili med ujetniki številni bolniki in ranjenci, ki jim tudi z boljšo oskrbo ne bi mogli več pomagati.

Ta taborišča so bila zelo hitro razpuščena. V zaporih in taboriščih v ZDA je bila smrtnost ujetnikov zelo nizka.  

Po nemških analizah je bila relativno največja smrtnost med nemškimi vojnimi ujetniki na območju Jugoslavije. Zaradi kaotičnih razmer v zadnjih dneh vojne, ni znano natančno število vojakov enot Wehrmachta, ki so bili zajeti v Jugoslaviji, po ocenah pa jih je bilo med 175.000 do 200.000.  Glede na to, da se je po podatkih Rdečega križa do konca leta 1949 vrnilo samo okoli 85.000 povratnikov iz jugoslovanskega vojnega ujetništva, je preživelo manj od polovice vseh nemških vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti na ozemlju Jugoslavije.