Zanemarjenost masovnega grobišča nemških vojnih ujetnikov pri Dobovi

 

 

Oktobra 2010 sem na koruznih poljih med cesto od Mosteca do Dobovo in reko Savo odkril množično grobišče okrog 10.000 žrtev komunističnih pobojev leta 1945. Tam so komunisti po koncu vojne v tankovskem jarku najprej pobili vojne ujetnike, ki so bili po kapitulaciji Nemčije zajeti na področju med Brežicami, Rako in Zidanim mostom, kasneje pa so tja vozili tudi jetnike iz Teharij, pa tudi civiliste iz Zagreba. Posmrtne ostanke sem našel na 186 metrov dolgem odseku nekdanjega tankovskega jarka. Okostja ležijo drugo prek drugega meter do meter in pol na debelo.

 

Slovenska policija je februarja 2011 prepovedala Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge e. V, da s pomočjo podjetja Veking  iz Celja izvede nujne preiskave na lokaciji navedenega grobišča, da bi potrdili ocene, da so tam pokopne tudi nemške žrtve vojne, čeprav je izvajalec dobil dovoljenje pristojnega ministra.

 

Ker sem bil  takrat na položaju vodje Službe za vojna grobišča, sem pristojnemu uradniku na policiji poslal e-pismo, v katerem sem ga opozoril na nujnost, da se to množično grobišče uredi. Namesto odgovora sem potem dobil izredno odpoved zaposlitve, brez odpravnine in odpovednega roka, odvzet mi je bil status javnega uslužbenca, Službo za vojna grobišča so ukinili, večji del grobišča pri Dobovi, ki je v zasebni lasti je prerasel plevel, na delu, ki leži na državnem zemljišču, pa raste žito.

Poleti sem šel pogledat, kako zdaj zgleda verjetno največje grobišče nemških vojakov, ki so bili na slovenskem ozemlju zajeti 11. maja 1945, torej po koncu vojne in videl sramotno stanje, ki je razvidno na priloženih fotografijah.

 

Očitno ni sedanja vlada, ki naj bi bila krščanska, glede vojaških grobišč nič boljša od prejšnje, ki je veljala za neokomunistično.

 

Marko Štrovs