Kako mi je Ustavno sodišče povedalo, da me državna himna nič ne briga
Ob razburjanju komunističnih medijev ob državni proslavi, na kateri so peli tudi tisto kitico Prešernove Zdravljice, ki omenja Boga, ne pa samo sedme kitice, kjer opeva vraga, sem na Ustavno sodišče Slovenije poslal naslednje pisanje na njihovem obrazcu:
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI
Podpisani Marko Štrovs iz Zavrha vlagam pobudo za
oceno ustavnosti predpisa z nazivom:
Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o
slovenski narodni zastavi (v nadaljevanju: ZGZH), Ur.l. RS, št. 67/1994, Ur.l. RS, št. 14/1999,
1. POBUDNIK
a) Osebno
ime / naziv ali firma: Marko Štrovs
2. PRAVNI INTERES
Podpisani Marko Štrovs sem državljan Republike Slovenije
in spoštujem Ustavo Republike Slovenije. Zato imam kot državljan upravičen pravni
interes, da ob slovenskih uspehih in praznikih poslušam Slovensko himno, kot je
določena z Ustavo Republike Slovenije, ne pa njene okrnjene variante, ki je
določena z ZGHZ.
Pričakujem, da tudi zakonodajalec spoštuje ustavo in pri
sprejemanju zakonov pazi, da so skladni z ustavo. To mi kot državljanu jamči,
da me trenutna večina, ki se ob sprejemanju določenega zakona znajde v državnem
zboru, ne more prikrajšati za katerokoli pravico, ki mi jo daje ustava. Ustavne
določbe je možno spremeniti samo v posebnem postopku z dvotretjinsko večino
vseh poslancev.
To velja tudi za himno Republike Slovenije, ki je himna
vsakega slovenskega državljana, tudi moja. Zato imam pravni interes, da se
uprem vsaki cenzuri polnega besedila Zdravljice, tudi, če je določeno z
zakonom.
3. NESKLADNOST Z USTAVO ALI ZAKONOM
Določba
5. člena ZGHZ, ki se glasi:« Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna
»Zdravljica«, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka
Premrla«, ni skladna s šestim členom Ustave Republike Slovenije, v katerem je
določeno: »Himna Slovenije je Zdravljica«.
Navedena
določba ZGHZ je v očitnem nasprotju s citirano določbo 6. člena Ustave, po
katerem je himna Zdravljica kot celota, torej z vsemi osmimi kiticami, ne pa ena
sama njena kitica.
Obrazložitev
A) Pri
sprejemanju Ustave Republike Slovenije je bila očitna odločitev ustavodajalca,
da spremeni prej veljavno določbo Zakona o himni republike Slovenije, Ur.l. RS,
št. 14/1990, ki ga je Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela 29. marca
1990 na podlagi takrat veljavne Ustave Socialistične republike Slovenije in
Ustave FLRJ.
Ob
sprejemu navedenega zakona o himni,
marca 1990, je v Sloveniji še veljal komunistični režim nekdanje Federativne
republike Jugoslavije, v katerem je bila vzpostavljena diktatura proletariata in
prioriteta komunistične partije, ki v himni ni dopustila omenjanja boga in
drugo besedilo, ki ji ni bilo po volji. Zato je bilo v navedenem zakonu
določeno, da se kot slovenska himna uporablja samo besedilo sedme kitice
Prešernove Zdravljice.
Komunisti
v himni nikakor niso hoteli imeti besedila druge kitice, v kateri Prešeren
kliče. »Bog našo nam deželo,/ Bog živi ves slovenski svet,/ brate vse,/ kar nas
je/ sinóv sloveče matere!, saj niso hoteli omenjati Boga, niti poudarjati
slovenstva.
V
himno niso hoteli zapisati tudi besedila prve kitice Zdravljice, kjer Prešeren
omenja, da naj »v potrtih prsih up budi«, saj niso hoteli, priznati, da je
Slovencem treba spet dati upanje.
Tretjo
kitico, kjer je zapisano, naj: »V sovražnike 'z oblakov/ rodú naj naš'ga treši
gróm;/ prost, ko je bil očakov,/ naprej naj bo Slovencov dom;/ naj zdrobé/ njih
roké/ si spone, ki jih še težé!«, so
črtali, ker so jo razumeli kot poziv na upor proti komunistični diktaturi in
ropanju Slovencev v Jugoslovanski ječi narodov.
Četrta
kitica jim ni bila všeč, saj niso bili zato, da;« Edinost, sreča, sprava/ k nam
naj nazaj se vrnejo;/ otrók, kar ima Slava, / vsi naj si v róke sežejo,/ de
oblast/ in z njo čast, / ko préd, spet naša boste last!«, saj niso želeli
priznati svojih zločinov med revolucijo in ustvariti razmer za spravo z
nasprotniki komunistične revolucije.
Komunisti
so cenzurirali tudi peto kitico, v kateri Prešeren kliče: »Bog žívi vas
Slovenke,/ prelepe, žlahtne rožice;/ ni take je mladenke,/ ko naše je krvi
dekle;/ naj sinóv/ zarod nov/ iz vas bo strah sovražnikov!« saj so se zavzemali
za enakost vseh spolnih usmerjenosti.
Enako
niso hoteli v himno sprejeti šeste kitice: »Mladenči, zdaj se pije/ zdravljica vaša,
vi naš up;/ ljubezni domačije/ noben naj vam ne usmŕti strup;/ ker zdaj vàs/
kakor nàs,/ jo sŕčno bránit' kliče čas!«, ker jih je neprijetno spominjala na
množice mladeničev, ki so jih brez milosti pobili, ker so svoj dom branili.
Celo
dobrih želja v zadnji kitici Zdravljice, v kateri Prešeren kliče.« Nazadnje še,
prijatlji,/ kozarce zase vzdignimo,/ ki smo zato se zbrat'li,/ ker dobro v srcu
mislimo;/ dókaj dni/ naj živí/ vsak, kar nas dobrih je ljudi!«, komunisti niso odobrili.
Od
celotne Prešernove Zdravljice je skrbna partijska cenzura pustila v himni samo
sedmo kitico, ki od daleč zgleda zadosti internacionalistično, saj pravi:« Živé
naj vsi naródi,/ ki hrepené dočakat' dan,/ da, koder sonce hodi,/ prepir iz
svéta bo pregnan,/ ko rojak/ prost bo vsak,/ ne vrag, le sosed bo mejak!« Ta
kitica jim je bila všeč tudi zato, ker je v njej omenjen »vrag«, ne pa »Bog« ,
kot stoji v drugi in peti kitici Zdravljice.
S
tako strogo cenzuro so komunistični redaktorji slovenske himne krepko prekosili
avstroogrske cenzorje, ki so še v Prešernovem času iz Zdravljice črtali samo
tretjo kitico, oni pa so jih črtali kar sedem. S tem so hudo prekršili moralne
pravice umrlega pesnika, ki za časa svojega življenja ni dopustil nobene
cenzure svojih pesmi. V Narodni in univerzitetni
knjižnici je shranjen prvi cenzurni rokopis Poezij doktorja Franceta Prešerna
iz leta 1846, ki ga je pesnik po opravljeni korekturi oddal v Blasnikovo
tiskarno. Rokopis Zdravljice je v celoti prečrtan s črnilom. Iz zbirke jo je
izločil pesnik sam, potem ko je cenzor Franc Miklošič
označil kitico »Edinost, sreča, sprava«
kot spotakljivo. Prešeren je potem v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih
novicah objavil Zdravljico šele 26. aprila leta 1948, po revoluciji, ki je
odnesla prejšnjo cenzuro s cenzorjem vred.
Zakon o himni je bil sprejet na zadnji seji Skupščine
socialistične republike Slovenije, saj so bile že 8. in 12. aprila 1990 prve demokratične volitve, na
katerih je zmagala koalicija DEMOS, ki je junija 1990 preimenovala zakonodajno
telo v Državni zbor. Zato so hoteli komunistični delegati, ki so vedeli, da
bodo volitve izgubili, še v času, dokler so imeli zakonodajno moč, tako obrezati
Prešernovo Zdravljico, ki jo je ljudstvo hotelo imeti za slovensko himno, da v
njej ne bo več besed kot so: »Bog, sprava, domačija, Slovenstvo, »vrag« pa je
lahko ostal.
B) V
naslednjih mesecih leta 1990 in spomladi 1991 so bile v Sloveniji izvedene
temeljite spremembe, ki so pripeljale do slovenske osamosvojitve 25. junija
1991 in do sprejema nove Ustave RS. V Ustavi je bila med drugim popravljena
tudi napaka zakona o himni, saj je bilo v 6. členu izrecno določeno, da je
slovenska himna Zdravljica, torej celotna pesem kot jo je zapisal Prešeren.
Od
takrat dalje je bilo napačno ravnanje takratnih državnih in drugih organov, če
so kot himno uporabljali samo besedilo sedme kitice Zdravljice, kot je bilo
določeno v prejšnjem zakonu, ne pa celega besedila.
C)
Državni
Zbor Republike Slovenije je v letu 1994, ko so v njem spet imele večino
stranke, ki so izšle iz prejšnje Zveze komunistov in zveze socialistične
mladine, skupaj z nekaterimi strankami, ki so se jim pridružile v vladni
koaliciji, sprejel ZGHZ v še sedaj veljavnem besedilu. Pri tem so ponovili
dikcijo prejšnjega zakona o himni in ponovno določili, da je slovenska himna
samo besedilo sedme kitice Prešernove Zdravljice, ne pa celo besedilo. S tem so
odkrito in grobo prekršili ustavo.
Nikakor
ni mogoče pritrditi razlagi, da je zakon samo konkretiziral preveč splošno
ustavno določbo, saj je v zadnjem stavku 6. člena Ustave dano zakonodajalcu
samo pooblastilo, da z zakonom uredi uporabo grba, zastave in himne, nikakor pa
se mu ne daje pravice, da te simbole določi drugače, kot so določeni v Ustavi.
Po
isti logiki, po kateri je v ZGHZ od osmih kitic Zdravljice ostala le ena, bi
potem lahko za slovensko zastavo, ki ima po ustavi tri barve, zakon določil le
še eno, rdečo.
4. DRUGE NAVEDBE
Glede
na navedeno predlagam Ustavnemu sodišču, naj ugotovi, da je določba 5.
člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije
ter o slovenski narodni zastavi, v neskladju z Ustavo RS.
5. PRILOŽENI DOKUMENTI
Ustava in
oba zakona, na katere se sklicujem v pobudi, so objavljeni v uradnih listih.
Zakon o himni Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 14/1990
| U-I-320/12 | |
| Akt: | Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) (ZGZH), 5. čl. |
| Izrek: | Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) se zavrže. |
| Evidenčni stavek: | Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. |
| Geslo: | 1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa. 1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude. |
| Pravna podlaga: | Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
| Opomba: | |
| Polno besedilo: | U-I-320/12-5 13. 6. 2013 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marka Štrovsa, Ljubljana, na seji 13. junija 2013 sklenilo: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) se zavrže. OBRAZLOŽITEV 1. Pobudnik izpodbija 5. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (v nadaljevanju ZGZH). Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s tretjim odstavkom 6. člena Ustave, po katerem je himna Slovenije Zdravljica. Pravni interes utemeljuje z navedbo, da ima kot državljan Republike Slovenije upravičen interes, da ob slovenskih uspehih in praznikih posluša slovensko himno, kot je določena z Ustavo, ne pa njene okrnjene variante, ki je določena z izpodbijano določbo ZGZH. Navaja, da je himna Slovenije himna vsakega državljana, tudi njegova. Zato naj bi imel pravni interes, da se upre vsaki cenzuri polnega besedila Zdravljice, tudi če je določena z zakonom. 2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. 3. Pobudnik s svojimi navedbami izraža nestrinjanje z izpodbijano ureditvijo in se kot državljan Republike Slovenije zavzema za drugačno ureditev himne v ZGZH. Pobudnik ni izkazal, v čem izpodbijana določba neposredno posega v njegove pravice in kako bi se z morebitno ugoditvijo pobudi njegov pravni položaj izboljšal. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo. 4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Deisinger.
dr. Ernest Petrič
Predsednik |
| Vrsta zadeve: | ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov |
| Vrsta akta: | zakon |
| Vlagatelj: | Marko Štrovs, Ljubljana |
| Datum vloge: | 24.12.2012 |
| Datum odločitve: | 13.06.2013 |
| Vrsta odločitve: | sklep |
| Vrsta rešitve: | zavrženje |
| Objava: | |
| Dokument: | US30144 ............................................................................................................... Ja, lubi Sloveci, takle mamo. Marko |
Ni komentarjev:
Objavite komentar